Je mesto, ki nikoli ne spi, betonska džungla, kjer se sanje uresničijo, o njem je prepeval Sinatra in je želja mnogih popotnikov. Tudi na mojem potovalnem seznamu. Po dolgem in napornem letu s sopotnico Urško le prispeva na ogromno letališče v New Jerseyju. Najprej kontrola potnih listov, elektronskega vizuma in odvzem potnih odtisov, nato naju kombi odpelje preko reke Hudson do Manhattna v New Yorku, nazadnje pa v predel Harlem, kjer se nahaja najin poceni, a lep hostel. Že med vožnjo se odkrivajo znani prizori s filmov – ljudje, večinoma Afriški Američani, sedijo kar na stopnišču ogromnih hiš, tu in tam se kdo sprehaja po ulici s basebollskim kijem v roki, mlajši fanti na mnogih igriščih igrajo košarko, ženske druga drugi pletejo kitke, otroci skačejo preko dolge kolebnice. Vsi so na cesti. Čeprav je najin hostel težko najti, zaradi varnosti namreč nimajo izpostavljenega napisa, je velik, čist in lep, da ne omenjam poceni in v bližini metro postaje. Kaj več popotnik sploh potrebuje.
V New Yorku vladajo nebotičniki
Manhattan je svet zase. Nor svet. Mesto je opojno, šokantno, zasvoji te s svojo intenzivnostjo in je neverjetno razburljivo. Pa tudi hrupno, bučno, dramatično in burno. Pa vendar ni vse kaos. Je mesto polno kontrastov, nepozabnih doživetij, res sanjsko mesto.
Manhattan sestavljajo sami v nebo segajoči nebotičniki. Najini pogledi so nonstop usmerjeni navzgor. Na ulicah je veliko policijskih avtomobilov, napisov enosmerna ulica (one way), na strehi starih blokov pa so leseni vodni stolpi. Z metrojem se iz Harlema zapeljeva proti srcu Manhattna, izstopiva na poljubni postaji in se odločiva sprehoditi po Peti aveniji in Broadwayu. Čeprav ima New Yorku odličen javni prevoz, se odločiva, da metropolo raziščeva raje peš. Cilj je znameniti 102-nadstropni najznamenitejši nebotičnik na svetu Empire State Building. Gradnja te opevane stolpnice se je pričela leta 1929. Odločiva se za nakup kompleta vstopnic za vse znamenitosti v New Yorku, imenovan New York Pass, in se z dvigalom zapeljeva na razgledno točko v 102. nadstropje, od koder je prekrasen razgled na mogočni Manhattan. Ne priporočam, če vas muči strah pred višino. Ljudje se v objemu nebotičnikov vratolomnih višin zdijo kot mravljice. Občutek na vrhu, ko zreš v opevani New York je enkraten in nepopisen. New York je res betonska džungla. Podoben razgled se ponuja s strehe stavbe, v kateri se nahaja Rockefeller Center. Razgledna točka se imenuje Top of the Rock. Iz vratolomne višine ti pogled seže na Empire State Building, Centralni park, na znameniti trg Times (Times Square), na Manhattan in dlje.
Mesto luči
Najina naslednja postaja je trg Times. Med poplavo turistov se kar izgubiva na njem. Trg je ime dobil po časopisu New York Times, ki je svoje prostore tja preselil leta 1904. Šele na njem se zaveš, da si res v New Yorku, ki si ga prej občudoval le na malih zaslonih. Ni brez razloga poimenovan križišče svetov – vsi, ki obiščejo metropolo, si morajo ogledati trg in začutiti to noro, živahno, vročično stičišče med 42. ulico in Broadwayem. Stati med več sto ljudmi je nekaj posebnega. To je šele tisti pravi New York. Še veličastnejši je sprehod po trgu v večernih urah. Ne pričakujte zvezdnega neba. Trg je namreč ves svetel in obarvan zaradi močno osvetljenih ekranov. Ti megalomanski zasloni utripajo dan in noč. Od reklam za muzikale, raznih artiklov do trgovin in barov. Vse se sveti. To je trg Times. Čez dan sva na trgu zajadrali med trgovinami, zvečer pa sva si privoščili koktejl Cosmopolitan. Kot v nadaljevanki Seks v mestu.
Čez ikonični most
V Velikem jabolku se je obvezno sprehoditi čez Brooklynski most. Velja za enega najlepših in najveličastnejših mostov, ki je bil zgrajen leta 1883 in je tedaj veljal za najdaljši viseči most na svetu. Ta nepogrešljivi element newyorške vedute je dolg 1834 metrov in se razteza med nebotičniki, poslovnim vrvežem, razburljivim tempom spodnjega Manhattna ter bolj umirjenimi in trendovskimi soseskami v Brooklynu. Brooklyn ima z dvema milijonoma ljudmi največ prebivalcev med petimi newyorškimi okrožji. “Breukelen” je bivša Nizozemska kolonija lepo urejenih majhnih mest. Za večino ljudi je okrožje znano po zabaviščnem parku na prostem Coney Island. Tempo v Brooklynu je veliko bolj umirjen in popolno nasprotje poslovnemu Manhattnu.
Pobeg iz mesta
New York ni le metropola z v nebo segajočimi stolpnicami, ponuja tudi mnogo priložnosti za hojo. Znotraj betonske džungle se najde mnogo parkov za sprostitev in občutek, kot da si na deželi. Sončen dan je kot nalašč za sprehod po največjem parku – Centralnem parku. Ta pljuča New Yorka se raztezajo na več kot 300 hektarjih. Nudi zatočišče pred vso norostjo megalomanskega mesta mnogim pohodnikom, tekačem, kolesarjem, marsikdo ga izkoristi le za počitek ali sprehod po tej oazi miru in zelenja. Čeprav park deluje naravno, je skoraj popolnoma umeten, je najstarejši urejen mestni park v ZDA, ki je bil uradno dokončan v 1860. letih. V bližini parka sva obiskali Metropolitanski muzej umetnosti. Ker ne gre za majhne razdalje, ga je težko najti, zato povprašava za pomoč. Newyorčani so zares prijazni in po najini izkušnji radi pomagajo,. Mimoidoči nama ne le pove pravo pot, temveč naju celo pospremi do muzeja. Metropolitanski muzej umetnosti spada med najslavnejše muzeje, v njem pa hranijo nekatera najdragocenejša dela na svetu.
Raziskovanje New Yorka ni popolno brez obiska Kipa svobode. Visok, zelen kip se ponosno dviga iz vode. Ker je vrsta za ladjico do otoka Ellis preprosto predolga, da bi izgubljali čas, se odločiva za izlet z ladjo okoli Manhattna, ki je vključen v najini prepustnici (New York Pass), prav tako pa omogoča pogled na ta znamenit in ikonični kip. Da, je veličasten. Vreden ogleda, vsaj od daleč.
Če se znajdete v tem neverjetnem, dih jemajočem mestu, ne izpustiti še ogleda postaje Grand Central, spomenika 11. septembra in Newyorške javne knjižnice.
heartofwonderlust 